25 let Slovenskega društva za skupinsko analizo

Pred 25. leti je bilo ustanovljeno Društvo za skupinsko analizo Slovenije, sedaj Slovensko društvo za skupinsko analizo.

Pobuda za ustanovitev je prišla s strani iniciativne skupine, izoblikovane iz nekaj članov diplomskega študija skupinske analize, ki so skupaj s Francem Peternelom tvorili iniciativni odbor. Ta je po uvodnih srečanjih 30. 10. 1998 sklical ustanovni zbor za formalno ustanovitev društva za skupinsko analizo.

Srečanje je bilo v prostorih CIP-a (Center za izvenbolnišnično psihiatrijo) na Njegoševi 4 v Ljubljani. Člani odbora so poleg Franca Peternela bili še Bogdan Lešnik, Nada Perovšek Šolinc in Dušan Žagar.

Čeprav je bilo že veliko povedanega in napisanega  o nastajanju skupinske psihoterapije v našem prostoru, bom na kratko povzela dogajanja, ki so doprinesla k njenemu rojstvu.

V poznih 50-ih letih prejšnjega stoletja, ko se je družbena klima v takratni Jugoslaviji sprostila, so nekateri psihiatri obiskovali tuje ustanove (psihiatrične in psihoanalitične) po Evropi in se seznanjali z novimi pridobitvami na tem področju. Pri tem jih je podpiralo vodstvo Psihiatrične klinike v Ljubljani, ki je bilo študiju v tujini naklonjeno.

Nastanek in razvoj skupinske terapije v Sloveniji je pospešila ideja terapevtske skupnosti, ki se je začela širiti v zgodnjih 60-ih letih. Za njeno širitev je zaslužen prof. dr. Miloš Kobal, psihiater in pravnik, tedaj tudi predstojnik Psihiatrične klinika Ljubljana. Terapevtska skupnost se je ukoreninila na kliniki in dokaj hitro širila tudi v ostale psihiatrične ustanove.

Tako sta Leopold Bregant in Franc Peternel študirala v tujini, prvi v Nemčiji psihoanalitično psihoterapijo in drugi  skupinsko analizo v Londonu. Oba sta po zaključku izobraževanj svoje znanje prenesla v slovenski prostor. Leopold Bregant je leta 1969 sestavil in vodil analitično skupino, katere člani so bili psihiatri in psihologi. Ta velja v slovenskem prostoru za prvo analitično skupino.

Pod okriljem Medicinske fakultete je bil v letu 1972/73 izpeljan dvosemestrski podiplomski študij iz psihoterapije, ki je bil takrat obvezen za specializante psihiatrije in klinične psihologije. Udeleževali so se ga tudi drugi profili, zaposleni znotraj zdravstva kot npr. socialni delavci, medicinske sestre, delovni terapevti, glasbeni terapevti, pedagogi. Program je bil sestavljen iz teorije, osebne izkušnje v skupini in dela pod supervizijo.

Širitev znanja in izkušenj je prineslo večjo diferenciacijo dela znotraj psihiatrije, kar je vplivalo na obsežnejši razvoj dispanzerskega dela kot tudi ustanovitev Centra za mentalno zdravje v Ljubljani, kjer je potekala obravnava in zdravljenje pretežno v obliki psihoterapevtskih skupin.

Franc Peternel je na prvi strokovni obisk nekaterih psihiatričnih ustanov v London odšel leta 1975. Naslednje leto je opravil uvodni študij skupinske analize. Po nekaj letih premora je nadaljeval študij na višji stopnji.

Sodelovanje z londonskim inštitutom za skupinsko analizo (IGA London) je rodilo začetek sistematičnega študija skupinske analize v Sloveniji.

Po končanem študiju in vrnitvi domov je čutil dolžnost, da v Londonu »nabrano znanje posredujem naprej«.

Tako je v letih 1989-1990 Peternel s sodelavci organiziral uvodni-enoletni (do sedaj jih je bilo organiziranih 20) študij na Psihiatrični kliniki v Ljubljani v okviru podiplomskega študija na Medicinski fakulteti. Leto kasneje sta George Renton, angleški skupinski analitik in vodja odbora za mednarodno izobraževanje pri londonskem inštitutu za skupinsko analizo in Franc Peternel organizirala diplomski študij skupinske analize v Ljubljani. Opravljala sta vloge učitelja in supervizorja, vodila male izkustvene skupine ter srednjo skupino. Izpeljan je bil v obliki blok študija, v frekvenci 5 do 6 krat na leto v trajanju več dni. Študenti smo bili zavzeti za študij, pridobljeno znanje in izkušnje smo implementirali v delovno okolje.

Delo učiteljev med blok študijem je bilo vsekakor naporno in stresno in nič manj tudi za takratne študente. Izstopi iz študija so povzročali tesnobna občutja, smrt pa šokirala in travmatizirala takrat in v naslednjih študijih skupinske analize. Bienalna delavnica leta 2022 v Kruščah je bila posvečeni temi izgub.

Ob koncu petletnega študija je londonski inštitut ocenil diplomsko delo t.i. Clinical Paper in štirinajstim študentom, ki so absolvirali študij, izdal certifikat za praktično usposobljenost na področju skupinske analize. Kar nekaj kolegic in kolegov nas je odšlo v London, kjer so nam certifikate o opravljenem študiju tudi podelili.

Nekateri kolegi so dosegli polno kvalifikacijo že pred tem v Zagrebu.

Bogato dogajanje na področju skupinske psihoterapije v Sloveniji in pobuda s strani mladih kvalificiranih skupinskih analitikov je leta 1998 privedla do ustanovitve slovenskega društva za skupinsko analizo. Njen prvi predsednik je bil Franc Peternel.

Organizirano izobraževanje iz skupinske analize je padlo v čas razpada SFRJ, rojstvo društva pa v čas sprememb družbenega sistema, nastajanja potrošniške družbe.

Društvo se ves čas svojega delovanja trudi izpolnjevati zastavljene cilje, zapisane v njegovem Statutu. Organizira redne mesečne strokovne sestanke, namenjene študiju teorije skupinske analize, predstavitvi dela s skupinami,  poročanju o kongresih in delavnicah, ki so se jih člani udeležili, predstavijo se teoretski in klinični spisi študentov.

Upravni odbor je bil ob nastanku društva v večini sestavljen iz pravkar kvalificiranih skupinskih analitikov, vključeni so bili tudi psihoterapevti, ki jim je bila ta oblika psihoterapevtskega dela blizu. Vse je odlikovala predanost Društvu in vztrajnost pri delu.

 V skladu s svojim poslanstvom je Društvo začelo organizirati enoletno uvodno izobraževanje skupinske analize. Z nadaljevalnim in diplomskim študijem je nato iz različnih razlogov odlašalo 6 let.

Vlasta Meden Klavora, ki je nasledila Peternela v funkciji predsednice, je sledila željam in potrebam zainteresiranih kolegov in kolegic po organizaciji nadaljevalnega in diplomskega študija in ga skupaj z Dubravko Trampuž začela realizirati.

Leta 2004 je bilo v okviru SDSA ustanovljeno delovno telo »Inštitut za skupinsko analizo« z namenom vodenja  študija. Resnici na ljubo smo zaradi naše majhnosti v obeh organih delovali v glavnem isti ljudje, v študiju samem so sodelovali tudi drugi skupinski analitiki, ki niso bili aktivni člani UO.

V vodstvu društva in Inštituta znotraj društva je sčasoma prihajalo do razhajanj glede vodenja študija in tudi do zapletov finančno pravnega značaja, ki jim je botrovala sprememba zakonodaje. Pojavila se je ideja o odcepitvi inštituta, ki je bila sprejeta s skepso in odpori, posebej še s strani Franca Peternela, ki je osebno doživel izkušnjo razkola v Londonu in nas je svaril pred takšnim dejanjem. Obilo je bilo dolgotrajnih razprav in usklajevanj v mali skupini, namenjeni prav tej temi. Zakonodajno pravni pomisleki so bili pomembni pri odločitvi, da se društvo in inštitut razdružita. Profesionalizacija inštituta je omogočala boljšo organizacijo in delo v skladu s pravili, ki jih je postavljala država.

Vse to je nagibalo k odločitvi, da je leta 2011 Inštitut (ISAL)  postal samostojni Zavod, katerega ustanovitelj je Slovensko društvo za skupinsko analizo.

Inštitut organizira in vodi po standardih Evropskega združenja inštitucij za izobraževanje iz skupinske analize (EGATIN) študij na uvodni, nadaljevalni in diplomski stopnji. Študij poteka zvezno in permanentno. V izobraževalnem procesu sodelujemo s kolegi konzultanti/supervizorji Inštituta za skupinsko analizo London.

Društvo organizira tudi bienalne delavnice.

Za njihovo predhodnico štejemo EGATIN-ove študijske dneve, organizirane  leta 1995, katerih tema je bila SREDNJA IN VELIKA SKUPINA V IZOBRAŽEVANJU IZ SKUPINSKE ANALIZE (Median and Large Groups in Group Analytic Training) Izdali smo knjižico o tem.

Bienalnih delavnic so se udeleževali tudi tuji skupinski analitiki, nekateri so tudi aktivno sodelovali s predavanji. Na velikih skupinah s tujci se je večkrat »vnelo« okoli jezika - teme, ki nas je okupirala še v času študija. V katerem jeziku se bomo na skupini pogovarjali na slovenskih tleh? V slovenskem ali angleškem, ali obeh, kdo bo prevajal? Predelovali smo travmatske izkušnje iz časa študija, ki je potekal skoraj izključno v tujem jeziku.

Bienalne delavnice se kot biseri nizajo na vrvici in predstavljajo bogastvo društva. V preteklosti so se zaključile s pohodom na kakšen vrh ali vintgar, kar nas je še bolj povezalo, ko smo se srečali v neformalnih okoliščinah.

Sedanje vodstvo Društva delavnice nadgrajuje z novimi oblikami skupinskega dela, odpira vrata sodelovanju s širšo skupnostjo.

Leta 2018 smo soorganizirali mednarodno poletno šolo skupaj z mednarodnim društvom za skupinsko analizo (GASI), ki povezuje člane na individualni osnovi. Namen te delavnice je bila promocija skupinske analize in povezovanje s tujimi društvi. Delavnica, v kateri so aktivno sodelovali takratni študenti in absolventi skupinske analize, je bila uspešna in je še dolgo odzvanjala v mednarodni skupinsko analitični skupnosti. Tema je bila »Med generacijami«.

Tako smo v slovenskem prostoru vstopili v obdobje menjave generacij skupinskih analitikov v vodenju Društva in Inštituta.

Društvo je dolga leta delovalo v prostorih Psihiatrične klinike Ljubljana, ki je v preteklosti  spodbujala razvoj skupinske psihoterapije. A časi so se spremenili. V nekem trenutku je Klinika društvu odrekla gostoljubje in ga skupaj še z nekaterimi postavila na cesto. Prvi predsednik društva nam je kasneje očital, da smo si premalo prizadevali za to, da bi ostali pod okriljem klinike.

SDSA je postalo nekakšen nomad. Nomad je brez odvečne prtljage, vse kar ima, nosi s seboj. Našo knjižnico in dokumentacijo, ki je bila prvotno spravljena v eni od omar v sejni sobi na CIP-u in na katero nikakor nismo zmogli nalepiti/obesiti tablice z imenom društva, smo shranili v psihiatrični ordinaciji pri kolegici Andrei Užmah, takratni tajnici društva. Na vhodu na Metelkovi 15 pa sedaj lahko preberemo, da je na tem naslovu sedež SDSA.

Za svoje delo društvo potrebuje prostor. Ta naj bo dovolj velik, da se postavijo stoli v obliki kroga, da se lahko pogledamo in gledamo. Tak prostor smo najprej našli v Študentskem domu na Poljanski cesti, ki ne le, da je bil dovolj velik, imel je celo steklene stene, da smo lahko opazovali dogajanje zunaj, mimoidoči študenti pa so lahko opazovali nas. Nekateri so se nam, za kratek čas, v srednji skupini celo pridružili.

Z izbruhom epidemije Covid 19 smo izgubili ta prostor, novega pa našli v zgradbi Univerze Sigmunda Freuda, kar je vznemirilo nekatere člane Društva in so ga zapustili.

Želja po lastnem domu je seveda bila prisotna, za njeno uresničitev Društvo ni imelo dovolj finančnih sredstev. Z izvedbo Bienalnih delavnic, ob pomoči sponzorjev in donatorjev se je finančna situacija društva izboljšala. To je vzbudilo resen interes in tudi dejavnosti v smeri nakupa nepremičnine. Vse aktivnosti je preprečila pandemija, ki nas je začasno, tako kot ves svet, ohromila v naših dejavnostih.

Ob pandemiji se je pokazala trdoživost in fleksibilnost društva. Pri organizaciji srečanj na daljavo so pomagali mlajši člani in študenti skupinske analize, ki so bolj vešči novih komunikacijskih tehnologij. Skupno delovanje je pripomoglo, da smo po kratki prekinitvi nadaljevali s strokovnimi srečanji društva. Izobraževanje je potekalo na daljavo.

Pandemija je tudi pokazala potrebo po pomoči ljudem, ki so delali v težkih razmerah in so iskali psihološko podporo. Organizirana je bila psihološka podpora pedagogom. Vsi sodelujoči smo bili deležni intervizije, naše delo je kolegica Barbara predstavila ravnateljem šol. Tako smo stopili v širši prostor.

Velika dragocenost društva je nedvomno srednja skupina. Ta ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Prihod Patricka de Marea v Slovenijo leta 1994, ki je v treh dneh vodil 9 srečanj srednje skupine, je pripomogel k ustanovitvi izven hospitalne srednje skupine, ki je nato delovala še 2 leti 1 x mesečno po 2 seansi. Naslednje leto v oktobru so bili organizirani že prej omenjeni študijski dnevi EGATIN.

Po ustanovitvi Inštituta za skupinsko analizo, Ljubljana leta 2011 je bila srednja skupina organizirana za potrebe študija na način, da je postala del strokovnega srečanja članov Društva. Ta skupina od tedaj dalje nudi prostor za komunikacijo med vsemi člani in tistimi, ki občasno pridejo izkusiti dinamiko srednje skupine.

Namen srednje skupine je spodbujati učenje dialoga, frustracije in sovraštvo pretvoriti v pozitivno energijo, potrebno za razmišljanje in ustvariti koinonijo, tovarištvo. V taki atmosferi, kjer je mogoče izmenjati vsakršne vsebine, prosto govoriti, poslušati in misliti, se oblikuje mikrokultura skupine. Zato je tako pomembno slišati glas vseh udeleženih. Še posebno sedaj, ko se starejša generacija skupinskih analitikov umika in prihaja do napetosti med vodstvi Društva in Inštituta.

Razmišljam, da bi bilo v trenutni situaciji smiselno voditi dve srednji skupini, eno za drugo. Tako bi imeli dovolj časa za analizo in refleksijo. Skupinska analiza omogoča delitev celote na dele, da bi te razumeli in jim dali nov pomen. Razstaviti, razcepiti in ponovno zgraditi je srce analitičnega procesa.

Harold Behr se v članku »Zakaj je v skupinski analizi preteklost pomembna?« sprašuje prav to in odgovori, da je preteklost dinamično polje, obdano s skrivnostjo in zmedo, podobno, kot se dogaja v medosebnem polju »tu in sedaj«.

Zanima nas, kaj se od »tam in nekdaj« prenaša v »tu in sedaj« in kako »tisto tam« vpliva na »tu in sedaj«.

V luči pravkar rečenega, preteklost ni fiksirana in ne nespremenljiva. Naslednja generacija jo ponovno odkrije, ponovno oceni njeno vrednost, redefinira njen pomen v kontekstu sedanjosti in trenutne preokupacije, doda Aldous Huxley.

Pred društvom so novi izzivi. Vprašati se moramo, kaj želimo skupaj oblikovati in doseči. To je možno le ob skupnem in kontinuiranem sodelovanju, katerega bistvo je osnovno spoštovanje, avtentično zanimanje za drugo/drugega, za  njene/njegove ideje in naše različnosti.

Od prve analitične male skupine do danes je slovenska skupinska analiza prehodila dolgo pot. Društvo je preko svojih članov skupinskih analitikov in drugih, ki smo vključeni in dejavni v sorodnih društvih in inštitutih v Sloveniji in tujini, povezano v skupni matriks in tudi prepoznavno. Čeprav smo majhni in zato tudi v čem drugačni, to ni ovira, da društvo s tako bogato tradicijo delovanja in organiziranja dogodkov, ne bi v bližnji bodočnosti izpeljalo mednarodne delavnice, simpozija ter se zapisalo na evropski zemljevid.

Zadovoljna sem z opravljenim delom in ponosna vse vas, nas, članice in člane društva, na vse sopotnice in sopotnike, ki smo skupaj potovali in ustvarjali matriks Društva.

Med nami so se spletle dragocene vezi, ki presegajo čas in prostor.

Vladislava Stamos, dr. med., psihiatrinja, skupinska analitičarka, supervizorka

ustanovna članica SDSA in ISAL
bivša članica UO SDSA
večkratna predsednica SDSA
vodja študija v ISAL
bivša direktorica ISAL
trenutna predsednica sveta ISAL, supervizorka in članica vodstva študija 

Govor ob praznovanju 25. obletnice ustanovitve Slovenskega društva za skupinsko analizo 15. decembra 2023 v prostorih Pionirskega doma na Komenskega 9 v Ljubljani.